YU3EOP, YU3TVN, YU3LW, S59PA, S52P, DM7AA

Kako sem začel

V srednji šoli sem na oglasni deski prebral, da v mestu pripravljajo tečaj za nekaj kar nisem razumel. Mislil sem, da bomo delali nekakšen radio ali ojačevalec za NF in sem doživel šok ob predstavitvi zveze med državami brez žice (takrat ni bilo mobitelov, HI). Seveda sem se potrudil z udeležbo na tri mesečnem tečaju in opravil izpitu za “C” kategorijo radioamaterja.

YU3EOP

Zveze sem začel vzpostavljati 07.07.1977.
Prve zveze sem vzpostavil iz radiokluba Celje, pod budnim očesom mentorja Darka Ivančevič-a YU3TVQ (S58Q), dobrega telegrafista in prijatelja.
Prve tri zveze so bile nekaj posebnega, takrat sem se počutil, kot da sem poletel na luno!

Nato me je vedno znova presenetila kakšna nova država, ki sem jih moral zbrati kar nekaj, dovoljeno pa mi je bilo delo samo na 80m obsegu (par zvez pod nadzorom na 40m).
Pod znakom YU3EOP sem naredil nekaj več kot 100 držav, da so bili izpolnjeni pogoji za opravljanje “B” kategorije, ki je bila osnova za pridobitev osebnega pozivnega znaka.

Kot srednješolec, sem namesto domov, po pouku odšel v radioklub vzpostavljat zveze in seveda pozno domov. Ko me je oče opozoril, da se moram prej vrniti s potepov, sem se seveda izgovoril na ženske. Kako naj bi mu razložil, da čepim za radijsko postajo v klubu, seveda ne bi razumel. Vsaj na začetku je bilo tako, potem sem mu razložil in dobil celo podporo z njegove strani, ker je videl, da me ne more odvrniti od zaljubljenosti v to tehniko. Hodil sem v strojno šolo in mi je bila elektrika nekaj, kar prej sploh nisem razumel.

To je bil čas učenja, nekaj iz knjig, nekaj iz izkušenj mentorjev, nekaj iz svojih izkušenj, ko me je malo treslo, ali pa se je kadilo iz AVO metra, ki mi ga je oče sposojenega prinesel iz firme. Seveda sem si želel doma poslušati signale a za opremo ni bilo denarja, predsednik radiokluba Vlado Šibila takrat YU3NBY (S51VO), mi je predlagal izdelavo sprejemnika OT-2, ki ga je v kitu prodajala ZRS (Zveza radioamaterjev Slovenije).

Moj prvi sprejemnik in antena

Superheterodinski sprejemnik OT-2 za sprejem 80m obsega, ni imel filtrov, sprejemal je oba pasova DSB, a bil je moj prvi sprejemnik. Seveda 2 m žice nista dobro delovala, zato sem očeta naprosil za nakup nekaj žice (koaksialni kabel je bil predrag) in potegnil žico med blokoma. OT-2 sem dal v škatlo od čevljev, notri dve 4,5V baterije, slušalke na ušesa in gremo na streho bloka poslušat DX-e. Slonel sem na dimniku z slušalkami in mojo žico poslušal prvega radioamaterja iz Srbije, ko sem opazil na sosednjem bloku soseda z daljnogledom, ki se ni mogel načuditi kaj zaboga počnem s slušalkami na dimniku.

Kategorija »B« YU3TVN

Seveda ni šlo brez obsežnega znanja tehnike in izdelka, ki sem ga spajkal (elektronski taster z memorijo).
Ker takrat to ni bilo v enem vezju, sem sestavil cel kup vezij, od navadnih preklopnih do memorijskih. Samo taster z memorijo pike in črte je potreboval 7 vezij poleg vseh ostalih pasivnih elementov, za delovanje.
Za opravljanje izpita “B” kategorije se je bilo naučiti osnov delovanja modernih telekomunikacijskih naprav (lampe) z vmesno frekvenco, usmernika, narediti gradnjo in 100 DXCC na 3,5 MHz:
Vse delo in učenje mi je resnično olajšal moj mentor Jože Žigon YU3WR, ki je krivec, da znam telegrafijo.

Po opravljenem izpitu za »B« kategorijo sem dobil svoj prvi pozivni znak YU3TVN (YU oznaka je bila ta čas oznaka za Jugoslavijo).
Seveda sem si želel vzpostavljati zveze od doma, nimaš prave antene, nimaš oddajnika, hodiš v šolo, ni denarja za nakup. Vsi ti problemi so pravzaprav pripomogli, da se še danes ukvarjam s QRP delom in konstrukcijo vezij ter opreme.

Prva QRP postaja:

OT-2 sprejemnik je lepo delal, zato sem se odločil narediti še oddajnika TX-2 (s kristalom), ter seveda še nadgradnjo NF ojačevalec in CW filter z 4 stopnjami z Ge tranzistorji.
Vse te naprave je takrat v Kit obliki, prodajala ZRS (Zveza radioamaterjev Slovenije).
Prve zveze so bile kar z žico, ki sem jo imel napeto med blokoma, samo podaljšal sem jo do okna, bila je nekakšna L antena. Vhod seveda ni bil prilagojen, zato se je 1W tranzistor pregreval. Po nekaj zamenjavah, sem dodal – sestavil še PI filter in prvi oddajnik je delal. Seveda omejitev z delom na eni frekvenci, a občutki pri vzpostavi zveze z 500mW, so bili neverjetni.

Študij

Neverjetno, kako nekateri zapravljajo štipendije za nepotrebno navlako. Moj prvi nakup, iz prve štipendije, je bil koaksialni kabel, drugi pa že radijska postaja Heathkit HW-8, ki sem jo kupil od prijatelja Rada (S58R) ob njegovem odhodu na služenje vojaškega roka. Neverjetno, kaj se možno naredit z majhno močjo 3 W in dipolom.
To so bili najlepši trenutki, ki se jih ne da pozabiti.
Z anteno za 3,5 MHz, sem 3 dni cele večere (na 14 MHz) klical KV4AA, in ga doklical.
Krik veselja je seveda zbudil celo družino, ki je prišla gledat, kaj počnem ob 23 uri zvečer.
Po izračunu in upoštevanju SWR-a sem kasneje ugotovil, da sem zvezo vzpostavil z 250 do 300mW v anteni.

Zamenjava pozivnega znaka v YU3LW

Do prve zamenjave je prišlo, ko se mi je ponudila priložnost za dvočrkovni znak in sicer leta 19xx sem pridobil nov pozivni znak YU3LW (Long Wire).
Že takrat sem rad eksperimentiral z antenami, kar je bila osnova, da pri delu z malo močjo naredim lepe zveze. Tudi LW 320m sem postavil, a najlepše zveze so bile z LW 160m dolžine, kar je pripomoglo pri izbiri za ta znak.

S59PA
Vmes sem opravil izpit za “A” kategorijo in najbolj užival v delu z QRP CW.
Znak sem uporabljal do osamosvojitve Slovenije, ko smo znake zamenjali in sem dobil novega S59PA. Tudi pri tej izbiri me je vodila simbolika, PA in še QRP. Kar nekaj lepih zveze sem vzpostavil z njim.

Pa sem dobil kratkega S52P

Nekega jutra pa sva se s prijateljem Igorjem (S51O) odpravila na sedež ZRS, da bi nekako sekretarja Draga (S53AR) prepričala za kratek znak za radioklub Celje. Hitro se je vdal in za radioklub smo dobili znak S52C, primeren za uporabo v tekmovanjih. Seveda sva odšla proslavljat in ob drugem ali tretjem pivu, sva se spraševala zakaj je šlo tako preprosto, prej pa so bili vedno problemi pri spremembi ali novem znaku. Nič greva nazaj in vprašam ali bi vsaj začasno lahko dobila kratek znak za osebno uporabo. Odgovor »DA«, za las še pravočasno kajti naslednji mesec so bili vsi oddani. Tako sem pozivni znak zamenjal za S52P, ki ga uporabljam še danes.

DM7AA

Leta 2013 in 2015 sem delal za firmo v Nemčiji pri selitvi strojev, ko pa se je pokazala priložnost za stalno zaposlitev v Nemčiji, sem to sprejel z obema rokama (Pri starosti 60 let, te v S5 nobeden ne zaposli). Seveda je uporaba znaka DL/S52P nekoliko nerodna za tekmovanja, v katerih pa zelo rad delam, zato sem zaprosil še za nemški znak in ga pridobil.
Tako sedaj pri delu na frekvencah iz Nemčije uporabljam DM7AA iz Slovenije pa S52P

Mislim, da se tu zgodba z znaki konča, pa se slišimo pod tema znakoma na HF področjih.

Goran Krajcar